29. septembra obeležujemo mednarodni dan ozaveščanja o odpadni hrani in izgubah hrane. Posvečen je pomenu zmanjševanja količin zavržene hrane za ljudi in planet.

Foto STA

Vsak prebivalec Slovenije je lani v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane. Skupaj smo tako prebivalci Slovenije lani zavrgli kar 143.254 ton hrane, kar je le 0,2 odstotka manj kot leto prej. Podatki statističnega urada kažejo, da je nekaj več kot polovica odpadne hrane v Sloveniji nastala v gospodinjstvih, od tega je bilo kar 38 odstotkov zavržene hrane še užitne. Prav vsak izmed nas lahko pripomore, da se količina zavržene hrane bistveno zmanjša.

Najpogosteje so vzroki zavržene hrane v gospodinjstvu naslednji:

• živilo se je pokvarilo: kupili smo prevelike količine hrane, nanj pozabili ali ga nepravilno shranili
• preveč smo skuhali in nismo mogli pojesti
• potekel je rok uporabe.

Zato:

• načrtujmo tedenski jedilnik
• pripravimo nakupovalni listek in kupimo samo tiso, kar potrebujemo
• kupljeno hrano pravilno shranjujemo
• skuhajmo toliko, kot bomo pojedli
• pomislimo, ali morda pri pripravi hrane iz navade zavržemo tudi dele, ki bi se jih dalo uporabiti
• morebitne ostanke obroka uporabimo – ali postanejo del neke druge jedi ali pa jih zamrznemo in uporabimo kasneje

Kmetijska ministrica Irena Šinko ob tej priložnosti opominja, da je zmanjšanje izgub hrane in količine odpadne hrane  skupna odgovornost politike, zasebnega sektorja, civilne družbe, razvojnih agencij, raziskovalnih in akademskih ustanov ter potrošnikov oziroma najširše javnosti. Hrana, ki je povrhu vsega še krajevno dostopna, je naša osnovna dobrina in tudi izjemen privilegij. Zato z njo ravnajmo skrbno in spoštljivo.

Viri:

foto STA, Nebojša Tejić

https://www.rtvslo.si/slovenija/vsak-prebivalec-slovenije-je-lani-v-povprecju-zavrgel-68-kilogramov-hrane/641933

Rešimo hrano, rešimo planet, Ekologi brez meja